Običajno urnike izdelujejo osebe (delovodje, planerji in v nekaterih primerih vodje proizvodnje) na podlagi preteklih izkušenj.

Slednja to delo opravi tudi v primeru, ko so vodilni odsotni zaradi bolj pomembnih reči, ali pa se v tistem trenutku posvečajo aktivnostim, ki jim dejansko pomenijo več od opravljanja nadzora nad celotno organizacijo. Nenazadnje je to delo utrujajoče in nič kaj navdihujoče. Nudi tudi določeno mero svobode, kajti do sedaj je veljalo, da morajo biti podjetniki izredno prisotni pri vsakodnevnih aktivnostih, kajti le tako lahko zagotovijo določeno mero discipline in reda v podjetju. 

Primer eksperimenta v klicnem centru.

Lep primer tega je eksperiment, ki so ga opravili v klicnem centru. Zaposlene so v prvem delu eksperimenta za določeno časovno obdobje pustili same v pisarni. V drugem delu se je delavcem pridružil vodja, ki jih je preganjal. V tretjem delu eksperimenta pa je vodja samo sedel za svojo mizo in opazoval delo zaposlenih. Najboljši rezultat so zaposleni dosegli ravno z vodjo, ki je bil prisoten, a jih ni preganjal.

Digitalizacija omogoča hitrejše spremljanje sprememb na urniku in dvosmerno komunikacijo.

V tem primeru imajo namreč zaposleni možnost izbrati ali jim predlagani urnik z nadurami ustreza ali pa bi si morda raje želeli zamenjati izmeno. Še tako majhna sprememba lahko namreč drastično vpliva na ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Vsekakor se na ta način podjetja izognejo tudi napetostim med vodjam in zaposlenimi, kajti sedaj so urniki in razpored izdelani s strani računalniških algoritmov – objektivno, na transparenten in neodvisen način, kar omogoča zaposlenim izbiro in vpogled v vsakem trenutku. To nadalje pripomore k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, predvsem pa se povečata sodelovanje in angažiranost med njimi.

Podjetnikov način vodenja, dela in nenazadnje tudi njegovo prisotnost tehnologija manifestira v obliki programske rešitve, ki deluje točno tako, kot si ga je zastavil ali zamislil.

Medtem je sam v tem trenutku nekje, kjer mu odgovarja biti. Torej, če se zgodi, da je podjetnik izgubil motivacijo oziroma se je na tej poti podjetništva znašel v ujetništvu svoje organizacije, raje pa bi se posvetil drugim stvarem, ki mu prinašajo večje zadovoljstvo, ima sedaj možnost, da se oddalji in preda vajeti s precej zmanjšanim tveganjem.

Vse rešitve, ki so trenutno na voljo za namene digitalne transformacije, so le orodje.

Kako in na kakšen način ga posamezno podjetje uporablja, pa je zopet odvisno od načina vodenja ter osebnosti vodilnih v podjetju. Lep primer tega je Alfred Nobel, ki je izumil dinamit kot pomoč delavcem za miniranje skal v kamnolomih – nikoli pa ni bil dinamit mišljen kot orožje. Enako velja za digitalizacijo.

Subscribe for free content!

Stay up-to-date with the latest trends and developments in digital transformation and receive the latest content once a month directly to your email.