Digitalna zrelost = Finančni uspeh  

Kot nekdo z dolgoletnimi izkušnjami v proizvodnji ste se že mnogokrat srečali z razporejanjem materiala ali zaposlenih po delovnih mestih. Vsako tako natančno planiranje pa ima namen, ki je tesno povezan s finančnimi rezultati. Kajti finančni rezultati podjetja so neposreden odraz proizvodne učinkovitosti. To pomeni, da imate lahko najboljšo prodajo, nabavo in razvoj, če je vaša proizvodna učinkovitost neznanka, puščate s tem ogromno denarja na mizi. Verjetno se strinjate, da je cilj vašega proizvodnega obrata, da sestavite “stroj” za ustvarjanje dobička tako, da material pretvorite v izdelek v okviru najbolj optimalne porabe časa, višine stroška in zagotovljene kakovosti. 

 

Čas, cena in kakovost.

Te tri komponente neposredno vplivajo ena na drugo. Še posebej je to vidno v proizvodnji, kjer lahko nepremišljena zamenjava parametra ene komponente bistveno vpliva na ostali dve področji. Če povečate hitrost linije, lahko s tem znižate lastno ceno izdelave ampak s tem tvegate, da je izdelek izdelan s slabšo kakovostjo, kar vpliva na zadovoljstvo kupca. V najslabšem primeru lahko privede do reklamacije, kar pa povzroči dodatne stroške. Torej je proizvodni proces nenehno iskanje optimalnega delovanja celotnega proizvodnega organizma.

Da je nemogoče izboljšati čas do te mere, da pri tem ne bo trpela kakovost ali cena izdelka, je veljalo do trenutka, ko smo prenehali spremljati številke s prostim očesom. Trenutno imamo na voljo senzorje po bolj ugodnih cenah. Prav tako je napredovala povezljivost do izredno uporabne vrednosti. Če tema dvema komponentama dodamo algoritemske funkcije, ki stalno analizirajo pridobljene podatke ter vam hkrati podajajo usmeritve za najbolj optimalno izvedbo delovnih nalogov, sem prepričan, da je mogoče priti do stopnje, kjer so medsebojne odvisnosti časa, cene in kakovosti bolj ohlapne.  

 

 

Stalno spremljanje proizvodnje.

Pri iskanju optimalnega delovanja je vsekakor ključno, da proizvodni proces spremljate v realnem času. Tako nekako, kakor spremljate porabo sredstev predvidenega proračuna za naložbe, ali tako kot spremljate doseženo hitrost svojega jeklenega konjička, ko ste se danes zjutraj peljali v službo. Sedaj pa si predstavljate svet brez števca hitrosti. Zanašali bi se na lastne občutke o varni vožnji, kjer občutka za realno hitrost ne bi poznali. Enako je, če proizvodno spremljate preko oči računovodstva, ročnih vnosov, dokumentov ali ustnih informacij, kjer imate na voljo le neka splošna poročila, finančne kazalnike uspešnosti in občutke, ki ne prinašajo realne slike.    

Po drugi strani pa ni rečeno, da imamo vsi enake standarde glede občutkov. Nekomu je 50 km/h prehitro, spet drugemu lahko pomeni 70 km/h varno hitrost na istem odseku poti. Enako dojemanje lastnih občutkov lahko privede na primeru takta proizvodnje. Kjer bi si vi želeli izboljšati takt proizvodnje hkrati pa vodja kakovosti trdi, da je že sedaj na mejni vrednosti, delavec za strojem pa bi ga najraje podvojil. 


Digitalno podprto razporejanje. 

Če pridobivate realno sliko stanja proizvodnje v vsakem trenutku, lahko prilagajte proces glede na trenutne zahteve, zastoje ali razpoložljivosti virov. Če se vrnem v avto in vožnjo v službo, bi lahko to enostavno pojasnil, da imate sedaj na voljo poleg merilnika hitrosti še dodatne podatke, ki se stalno osvežujejo in prikazujejo, kje so radarji, kje so zeleni vali in kje so nesreče z namenom, da izberete najbolj optimalno pot v službo. Digitalno podprto razporejanje proizvodnje pa vam nudi ravno to. Algoritmi nenehno spremljajo podatke, pridobljene v realnem času, in na podlagi teh podatkov razporejajo proizvodnjo z namenom, da se zagotovi najbolj optimalna izkoriščenost vaših virov. Na ta način se poleg tega, ali je na voljo material, upošteva tudi prisotnost zaposlenih s potrebnimi kompetencami, strošek energentov, stanje obrabe orodja, zahteve kakovosti in ne nazadnje dobavnih rokov. 

Še posebej pride to do izraza, če so vaši proizvodni procesi izredno kompleksni, kjer le s težavo spremljate vse dejavnosti, informacije in dogodke, ki se zgodijo v proizvodnji. Na ta način pridobite sistem, ki vam olajša razporejanje in hkrati omogoča spremljanje statusa proizvodnje v realnem času. Kar je pa tudi nujno izhodišče za uvedbo umetne inteligence, ki potrebuje ogromno podatkov, sezonskih nihanj in nestandardnih dogodkov za učenje in napovedovanje.  

 

 

Ročno razporejanje proizvodnje.

V obdobju, ko računalniki še niso bili tako razširjeni, ste razporejali proizvodnjo ročno. Razporede in urnike ste napisali na papir in delavce seznanili z dnevnimi nalogami. Razpored ste obesili na oglasno desko in zadeva je bila enostavno narejena. Ob vsaki spremembi ste obstoječi razpored zamenjali z novim in o tem obvestili delavce. Na ta način ste imeli tudi zagotovljen pristen stik s proizvodnjo in delavci. 

Z ročnim razporejanjem ste pridobili možnost, da ste lahko prepoznali ozka grla in uvedli izboljšave. Predvsem pa ste imeli zagotovljen nadzor nad procesom, ki ste ga lahko po potrebi prilagajali in spreminjali z zakasnitvijo. To je vsekakor preprost in ugoden način upravljanja proizvodnje, vendar ima pomanjkljivosti. Ročni sistem za načrtovanje proizvodnje je podvržen napakam in dolgim odzivnim časom. Ravno zaradi teh pomanjkljivosti je s takim pristopom težje izboljšati učinkovitost proizvodnega procesa v primerjavi z načinom, ki ga trenutno uporabljajo konkurenčna proizvodna podjetja. Podjetja, ki že uporabljajo digitalno podprto razporejanje, imajo tako na voljo boljši in zmogljivejši “stroj” za ustvarjanje dobička v primerjavi z vami.

To se vsekakor odraža v zanimivih ugotovitvah, kjer se Slovenija na področju produktivnosti proizvodnje primerja z državami zahodnega Balkana s tem, da so pred nami vse sosedne države. Morda bi to kolektivno produktivnost malce izboljšala preusmeritev 15 mio €, ki smo jih namenili za »slušalke« do avgusta 2022 v digitalno preobrazbo proizvodnih obratov. Glede na to, da je znano, da je velika večina proizvodnih obratov pozdravila spodbudo P4D bi to pomenilo dodatnih 150 digitalnih pobud, ki neposredno vplivajo na produktivnost. 

 

Finančni uspeh podjetja.

Z vsemi temi ugotovitvami pa si upam trditi, da prehajamo v fazo, kjer finančni uspeh podjetja ni več odvisen samo od ekonomske in tehnološke stopnje zrelosti podjetja, ampak od tega, kakšno stopnjo digitalne zrelosti je proizvodno podjetje doseglo v primerjavi s konkurenčnimi podjetji. Kajti v svetu, kjer imamo na voljo orodja, ki so podprta z umetno inteligenco, analitične sposobnosti ljudi ne bodo dovolj za ustvarjanje konkurenčne prednosti.

Naša sposobnost za spremljanje zunanjih dražljajev je omejena, kot je omejen naš vid. Do določene razdalje vidimo s prostim očesom, če želimo bolj natančno videti objekt, potrebujemo daljnogled, mikroskop ali teleskop. Enako je pri obdelavi dnevno večjih množicah podatkov, dogodkov in parametrov. Vsekakor pa to ne pomeni, da bodo digitalna orodja v celoti prevzela odgovornost ljudi na svoja pleča. Tako kot v primeru mikroskopa je še vedno uporabnik tisti, ki se odloča na podlagi pridobljenih zaznav. Tako kot je vaša odgovornost od tega ali boste sprejeli dobronameren nasvet iz tega prispevka in začeli bolj pogumno investirati lastna sredstva v digitalno preobrazbo do tega, ali boste na koncu upoštevali usmeritev, ki vam jo bo podalo orodje za digitalno razporejanje.  

 
 
Are you ready to enter the digital age and solve concrete challenges with advanced and intelligent technology?

Sign up for a demonstration and we'll be happy to show you what we can do.

Get in touch