Digitalna preobrazba procesa od naročila do spremljanja končnega izdelka

Digitalna preobrazba procesa od naročila do spremljanja končnega izdelka.

Eden izmed ključnih ciljev digitalne preobrazbe proizvodnega obrata je izboljšati uporabniško izkušnjo vsem deležnikom v procesu. Pri tem nekako ciljam prav na vse, od potencialnih strank, kupcev pa do zaposlenih v proizvodnem podjetju. Digitalna preobrazba naj zajema vse procese, ki so del proizvodnega podjetja. Če se v tem primeru osredotočim na tok od generiranja novih potencialnih strank pa do končne reciklaže izdelka, je vsekakor v interesu vsakega proizvodnega podjetja, da v vsakem trenutku lahko preveri stanje, ki se dogaja oziroma, da imajo zaposleni v proizvodnem podjetju vpogled in realne podatke o stanju vsakega procesa. Da pa bi to lahko dosegli, mora proizvodno podjetje uvesti in implementirati kar nekaj tehnologij in sistemov. V tem prispevku vam bom predal nekaj ključnih tehnologij in sistemov za uspešno digitalno preobrazbo proizvodnega obrata po toku od generiranja potencialnih strank pa do končne reciklaže izdelka.

Poslovanje proizvodnega obrata se začne z iskanjem novih potencialnih strank in priložnosti, preko katerih se pridobi novo naročilo, ki se potem odraža kot nov delovni nalog, katerega kasneje izdelajo v proizvodni in odpremijo stranki na želeni naslov. Uporabnik tak izdelek uporablja in, ko preteče življenjska doba izdelka se običajno tak izdelek znajde nekje na odlagališču. V tem času pa se nenehno ustvarjajo nevidne interakcije z izdelkom, ki lahko vodijo v novo naročilo, kar si vsa proizvodna podjetja prizadevajo, pa vendar sem prepričan, da je velikokrat zgodi tudi obratno. Nekako je namen tega prispevka, da pridobite vpogled, da so na voljo orodja, ki vam lahko pomagajo in pripomorejo k temu, da se večkrat zgodi ta scenarij, kateremu sledi novo naročilo tako obstoječih strank kot tistih potencialnih, ki jih še niste uspeli prepričati.

Generiranje novih potencialnih strank s pomočjo najsodobnejših metod.

Če proizvodno podjetje ne deluje ravno v B2C segmentu temu delu niso ravno posvečala veliko pozornosti v zadnjih letih. Posel in novo naročilo so pridobili preko ustaljenih osebnih povezavah, kjer so prodajniki služili bolj temu, da so speljali formalnosti in pripravili pogodbe. Sam menim, da je tak način v digitalni dobi še vedno lahko prisoten toda nisem prepričan ali še vedno deluje tako dobro, kot je pred 20 leti? Po drugi strani pa je tak način generiranja novih poslov precej tvegan, nepredvidljiv in veliki večini temelji samo na eni osebi. Podjetja, ki delujejo v B2C segmentu, veliko bolje izkoriščajo potencial, ki ga ponuja digitalna doba, kajti to so podjetja, ki se morajo stalno prilagajati kupcu in končnemu uporabniku, ki pa se trenutno pretežno nahaja kar na internetu v digitalnem zapisu, kjer njegov živ in realen zapis, kateremu rečemo človek, potem dejansko opravi nakup. Malce za šalo malce zares, želim prikazati dejstvo, da ima danes vsak človek na planetu Zemlji, ki se je kadar koli pojavil na spletu, se pojavil na neki spletni strani, opravil nakup ali uporabljal socialna omrežja digitalnega dvojčka, ki dejansko veliko pove o naših navadah, željah in naših vrednotah.

Sedaj se verjetno sprašujete kakšne ima veze to s proizvodnim obratom? Ne glede na to ali proizvodno podjetje deluje na področju B2B ali B2C segmentu, ima to dejstvo kar veliko težo. S tem, ko se boste tega zavedali boste morda začeli gledati digitalno preobrazbo iz nove perspektive, da ne bo le nuja s katero se vsi trenutno ukvarjamo, ampak se boste začeli ukvarjati z dejavnostmi povezanimi z digitalno preobrazbo zato, ker boste dejansko prepoznali, da se v njej skriva potencial, ki lahko koristi vašemu podjetju, da doseže večjo dodano vrednost in boljše poslovne rezultate.

Ustvarjanje odnosa s strankami.

Da pa proizvodni obrat lahko začne temeljito spremljati tržišče in pridobivati nove potencialne stranke preko spleta, socialnih omrežij ali preko drugih digitalnih kanalov vsekakor potrebuje sisteme, ki so zasnovani na tehnologijah, ki omogočajo spremljanje in analiziranje pridobljenih podatkov. Torej proizvodno podjetje poleg ERP sistema, potrebuje tudi sistem za upravljanje odnosov s strankami – CRM (ang. Customer Relationship Management), ki omogoča integracijo z vašo spletno stranjo, spletno trgovino, z različnimi socialnimi omrežji (namenoma ne pišem imena, ker je to odvisno, kje se potencialni kupci nahajajo in, ker je to le še en kanal preko katerega lahko počnete interakcijo), predvsem pa, da nudi in omogoča analiziranje pridobljenih podatkov iz tržišča. Predvsem tukaj želim poudariti, da vam tak sistem omogoča pridobivanje vpogleda, kaj si dejansko vaši uporabniki želijo, kakšni so trendi in kakšne spremembe se dogajajo na področju navad vaših strank.

Prilagajanje uporabniške izkušnje nakupa in pridobivanja ključnih informacij o vaših izdelkih ali storitvah.

Vsekakor je dobra osnova, da imate CRM sistem. Če pa želite ustvariti neko unikatno uporabniško izkušnjo za svoje stranke je vsekakor priporočljivo, da jim omogočite in olajšate preko različnih vmesnikov pridobivanje ključnih informacij o ponudbi. Saj poznate občutek, ko nekaj fokusirano kupujete pa tega enostavno ne najdete. V tem primeru podjetje, ki tega izdelka ali storitve ni ustrezno digitalno oglaševalo in pozicioniralo enostavno pušča denar na mizi, kajti v tem primeru boste odšli ta nakup opravit nekam, kjer bodo za izdelek imeli viden. Kajti ljudje v veliki večini pred nakupom in končno odločitvijo naredijo raziskavo preko Googla, tako v primeru B2B kot tudi v primeru B2C. Po drugi strani pa se zaznava trend, da kupci želijo plačati le toliko izdelka, kolikor ga dejansko potrebujejo. Kot primer si vzemimo baterijski vrtalnik, ki ga običajen uporabnik, ki nima neke obrti ali nenehno nekaj ustvarja v popoldanskem času, potrebuje le osnovne funkcije takega vrtalnika, brez udarnega vrtanja, brez stopenjskega menjalnika, brez merilnika momenta, brez stabilizatorja in podobno. Morda ga niti ne potrebuje, ampak bi si ga morda želel le izposoditi za tistih nekaj ur na leto, ko ga dejansko potrebuje. Če mu to ni omogočeno ima dve opciji ali, da kupi celoten komplet, ki ga ponuja neki proizvajalec ali gre tekmecu, ki nudi tovrstne storitve najema orodja.

Glavna vodilo v tej zgodbi je ta, da se zaposleni v prodaji in oglaševanju stalno zavedajo, kaj vaši kupci potrebujejo in kaj so pripravljeni plačati. Da pa bi ta del lahko olajšali, je vsekakor treba vzpostaviti močno strategijo na področju digitalnega marketinga in vpeljati različna orodja, ki bodo to strategijo potem podpirala od raznih spletnih anket, o oceni zadovoljstva, pridobivanja podatkov in informacij neposredno od potencialnih kupcev, generiranja vsebine, SEO optimiziranja in ne nazadnje spletnega oglaševanja.

Razvoj izdelkov in storitev na podlagi podatkov in ne izkušenj.

Predpostavimo, da imate urejeno vse kar se nanaša na digitalni marketing, uspešno privabljate nove potencialne stranke ter pridobitve kvalitetne podatke in informacije iz tržišča. Na podlagi zbranih informacij, podatkov in opažanj, ki jih lahko stalno pridobivate, imajo sedaj vaš oddelek poslovnega razvoja in marketinga možnost, da prilagodi prodajno sporočilo, oglaševanje in ne nazadnje ponudbo ali celo odda zahtevo za razvoj izdelka, ki bo zagotovil ta pričakovanja kupcev in tržišča. Oddelek razvoja lahko na ta način razvije in optimizira izdelek na podlagi zbranih podatkov in verificiranih podatkov, česar morda do sedaj ni bilo mogoče storiti. Se pravi, je podjetje pridobilo podatke preko tretjih oseb, preko raznih agencij ali distribucijske mreže. Le redko so dobili neposredno povratno informacijo od kupcev in uporabnikov njihovega izdelka. Z vpeljavo sistema PLM in tehnologije IIoT je pa ta zadeva omogočena. Poleg tega, da se začne zbiranje podatkov in informacij od potencialnih kupcev, ki obiščejo spletno stran podjetja, je tudi mogoče spremljati navade vaših obstoječih uporabnikov ali kupcev. V primeru, da gre za B2C je možno pridobivanje podatkov direktno iz izdelka in na ta način se lahko ustvarijo nove poslovne priložnosti, kot je vzdrževanje in servisiranje izdelka, polega tega pa lahko podjetje pridobi podatke o obratovanju izdelka, pri kakšnih pogojih se je kaj pokvarilo, ali morda celo vzrok zakaj je uporabnik nehal uporabljati vaš izdelek. Po drugi strani pa podjetja v B2B lahko pridobijo razne podatke o sestavnih delih, kako poteka skladiščenje in pri kakšnih pogojih, kdaj so bili sestavni deli dejansko vgrajeni, kakšne ima zaloge in pričakovane prihodnje količine na naročilih vaš kupec. Vsi ti podatki pa seveda lahko koristijo tako oddelki razvoja izdelka, kot tudi oddelku poslovnega razvoja, da prilagodi ponudbo glede na realno povpraševanje in pričakovanja trga. Trenutno opažam, da se velika večina podjetij še vedno zanaša na izkušnje zaposlenih ali morda celo na odločitev vodilnih oseb v podjetju, brez ustreznih analiz podatkov in pridobljenih informacij. V tem primeru je to igra na srečo, kajti konkurenčna podjetja že skrbno pridobivajo podatke in jih s kirurško natančnostjo secirajo in sprejemajo odločitve, ki vodijo povečanju tržnega deleža.

Dobro planiranje in vodenje poslovnih procesov je osnova.

V tej fazi prehaja poslovanje proizvodnega obrata v fazo izvedbe, kjer je ključno, da se zagotovi kupcu tisto, kar je plačal v dogovorjenem časovnem okvirju. Ko postane potencialna stranka naročnik, je treba zadevo skrbno spraviti v proizvodni proces. Ravno ta prehod od potencialne stranke pa do naročnika je ključen. Na tej stopnji je vsekakor priporočljivo, da se podjetje zaveda, kaj je glavni razlog, zakaj je potencialna stranka postala naročnik oziroma zakaj je obstoječi naročnik ponovil naročilo. Vsi ti podatki so lahko zbrani v CRM sistemu, ki pa mora vsekakor biti povezan in integriran s sistemom za načrtovanje sredstev podjetje – ERP (Enterprise Resource Planning). Torej, tisti podatki, ki so ključni za generiranja delovnega naloga, se lahko prenesejo iz CRM sistema, hkrati pa ERP pošilja podatke nazaj v CRM sistem, kdaj bo naročilo predvidoma pripravljeno za odpremo, pripravljeno fakturo in ostalo dokumentacijo in listine. Vse to seveda lahko poteka na avtomatiziran način, kjer so tudi dokumenti in listine generirajo avtomatsko.

Dober ERP sistem tako opravi ključno vlogo pri načrtovanju in planiranju delovnih nalogov. V tem sistemu je zbrani vsi ključni poslovni in proizvodni procesi, brez ERP sistema ni mogoča digitalna preobrazba. Seveda, se tu poraja vprašanje, kje so podatki pridobljeni iz procesov in, ki so vneseni ročno ali generirani avtomatsko shranjeni. Velika večina podjetij ima te podatke še vedno shranjene v silosih, ki so namensko pripravljeni za namene ERP sistema. Kar v določeni fazi ni nič narobe. Vprašanje je le, ali vam ponudnik ERP sistema omogoča brezplačno integracijo z različnimi obstoječimi in novimi sistemi, ki jih nameravate vpeljati. Kajti v prihodnje lahko pričakujete še več integracij in povezave ERP sistema s preostalimi sistemi, kar pomeni, da bo treba še nekajkrat prilagajati integracijske točke, kar pa lahko stane. Na tej točki namigujem na to, da se začnete spogledovati z mislijo o podatkovnih jezerih, kjer so na voljo podatki, informacije in signali za vse sisteme, ki jih uporabljate in za tiste, ki jih nameravate uporabljati v prihodnosti.

Dobavna veriga in oskrba proizvodnje.

Preden se delovni nalog preda v proizvodnjo, je vsekakor pomembno, da so vsi resursi, ki so potrebni za izvedbo delovnega naloga ustrezno načrtovani in grobo planirani. Vse to lahko pokriva dober ERP sistem. Za samo izvedbo in spremljanje naročila dobavnega materiala ali sestavnih delov pa je vsekakor priporočljivo, da podjetje ali nagradi ERP sistem z ustrezno nadgradnjo ali vpelje dodatni sistem. Sprožitev nabave v veliki večini poteka v ERP sistemu, toda samo spremljanje dobav in kakšne imajo trenutne zaloge in kapacitete dobavitelji v celotni dobavni verigi pa je potrebno zagotoviti precej več, kar ponujajo ERP sistem, ki ni integriran z dobaviteljevim ERP sistemom. Vsekakor tak sistem potrebuje pravočasne podatke od dobaviteljev. Priporočljivo je, da se ti podatki od dobaviteljev, ki so ključni za planiranje in načrtovanje proizvodnje vašega podjetja pridobijo v realnem času, kar pa pomeni, da je zopet potrebno razmisliti v vpeljavi IIoT tehnologije, kjer so podatki lahko shranjeni v podatkovnih bazah ali v podatkovnih jezerih. Na ta način je omogočeno poleg spremljanja stanja pri dobavitelju tudi stanje prevoza, če gre za kritične izdelke, je priporočljivo spremljati parametre, ki vplivajo na kakovost transporta. S tem ko je zagotovljeno spremljanje makro logističnih dejavnosti ima podjetje možnost, da izboljša kakovost vhodnega materiala v proizvodnjo in da si zagotovi neko stabilnost v dobavni verigi.

Za interne logistične premike in skladiščenje vhodnega materiala in sestavnih delov se vsako podjetje slej, kot prej sreča z implementacijo sistema za upravljanje skladišča in medfaznih zalog – WMS (ang. Warehouse Management System). Glavna naloga tovrstnih sistemov je, kot že samo ime pove, je oskrba proizvodnje z materialom in sestavnimi deli. Tovrstni sistemi posedujejo informacije in podatke, kateri material je vstopil v skladišče, poleg identa materiala je nabor informacij vsekakor odvisen od zahtevnosti procesa. Če si podjetje želi uvesti brezpapirno proizvodnjo, morajo vsi vhodni materiali posedovati metapodatke (to je lahko, tip materiala, kakovost, barva, trdnost, šarža, itd.), ki so pomembni za nadaljnjo obravnavo v proizvodnem procesu. Prva tako je pomembno, da tovrstni sistemi vedno vedo, kje določen material ali sestavni del je in kakšne so količine. Kajti te informacije potrebuje tako ERP sistem kot tudi MES sistem za nadaljnjo izvedbo v proizvodni. Ne nazadnje pa so ti podatki ključni za oddelek prodaje, ki lahko te informacije vedno preda naročniku, če nima omogočenega neposrednega vpogleda, kaj se dogaja z naročilom, kajti s tem podatkom lahko naročnik lažje planira svojo proizvodnjo, če gre za sestavni del. Če gre za prodajnega posrednika pa lahko bolj učinkovito planira prodajne dejavnosti ali celo preda do končnega uporabnika informacijo, kdaj bo želeni izdelek prejel. Zopet je ključno, da se te zadeve začnejo beležiti in spremljati. Velika večina podjetij to že počne, pa vendar jih velika večina to ne počne v realnem času. Glavni namen digitalne transformacije je ravno to, da podjetje začne spremljati te zadeve v realnem času.

Upravljanje in razporejanje proizvodnih dejavnosti.

V tem trenutku bi v tradicionalni proizvodnji, vodja linije predal zaposlenemu delovni nalog, ki bi začel s prvo aktivnostjo za izdelavo delovnega naloga. V digitalni dobi pa zaposlenega vse to pričaka na delovnem mestu, vključno z materialom kot tudi delovni nalog v digitalni obliki. Glavni namen je, da se zaposleni v proizvodnji ukvarja le z aktivnostmi, ki prinašajo dodatno vrednost, ne rabi se ukvarjati z birokracijo ali strego materiala. Kajti to je mogoče avtomatizirati s pomočjo zajema podatkov iz strojev, naprav in senzorjev neposredno iz delovnega naloga. Da pa proizvodno podjetje to doseže, potrebuje sistem za upravljanje in razporejanje proizvodnje MES/MOM sistem (ang. Manufacturing Execution System). Sistem za upravljanje in razporejanje proizvodnje tako grobi plan razdrobi in ga secira na manjše aktivnosti. Za te manjše aktivnosti potem dodeli proste resurse in vodi materialni tok skozi celotni proizvodni proces. Vse to pa ni mogoče, če sistemi med seboj niso integrirani. Glavni namen je pretok podatkov in informacij med različnimi sistemi. Tako prehajajo ključne informacije iz ERP sistema, PLM sistema in WMS sistema v MES sistem in obratno.

Po drugi strani pa smo prišli do te stopnje, da je skoraj nemogoče optimizirati in izboljšati produktivnost v proizvodnji, če podjetje ne spremlja proizvodnih procesov v realnem času. Se pravi je ključno, da podjetje vzpostavi mehanizem, ki stalno zbira podatke iz strojev, linij, naprav in senzorjev. S tem ko podjetje zagotovi spremljanje podatkov, imajo zaposleni možnost, da se odločajo na podlagi podatkov, da se opravljajo vzroki za nastanek ne planiranih zastojev in seveda, da se optimizira proizvodni proces glede na zbrane podatke. Vse te podatke se potem pošiljam v druge sisteme, kjer se uporabljajo za nadaljnjo analizo in obravnavo tako za poslovne namene v sistem BI ali naprej za zagotavljanje kvalitete in razvojni oddelek v PLM sistem. Glavni namen zajema podatkov je ta, da se zajeti podatek lahko uporabi tudi v drugem oddelku proizvodnega podjetja. Se pravi, če je podatek zajet na stroju v proizvodnji, se ta podatek lahko uporabi tudi v oddelku kakovosti ali v oddelku razvoja, kjer se ta podatek uporabi v orodju za izdelovanje simulacij na podlagi realnih podatkov.

Zagotavljanje kakovosti izdelka, sestavnih delov in sledljivost.

Ko je izdelek ali sestavni del izdelan, se lahko začnejo dejavnosti povezane s končno kontrolo kvalitete. Pa vendar orodja, tehnologije in sistemi omogočajo, da se upravljajo aktivnosti za zagotavljanje kakovosti v celotnem proizvodnem procesu s ciljem, da se zmanjša izmet in izboljša končno kakovost izdelka z večjo produktivnostjo. Ko pa se pojavijo težave, pa vam spremljanje in zajem podatkov omogoča, da preko MES sistema, ERP sistema in PLM sistema pridobite informacije, kje v procesu se je zgodila napaka, kako je bil ta proces planiran in kako je na ta vzrok vplival razvoj izdelka. Torej s tem, ko ima podjetje zagotovljeno sledljivost, ima na razpolago pogled za nazaj, da vedno lahko preveri, kaj se je v procesu dogajalo določen trenutek, ter si v prihodnje temu vzroku lahko izgone ali ga predhodno odpravi.

Po drugi strani pa digitalna preobrazba omogoča, da se v primeru odpoklica določene sarže izdelka, odstrani le tiste, ki so dejansko okvarjeni in ne celotne serije izdelkov. S tem podjetje lahko na letni ravni prihrani kar nekaj sredstev, katere bi potencialno lahko investiralo v nove tehnologije, ki bi izboljšale produktivnost in povečale poslovni rezultat.

Odprema in dostava naročila.

Ko je izdelek ali sestavni del izdelan se njegova pot šele začenja. Prav tako, se prava uporabniška izkušnja in ogled vašega podjetja prične ustvarjati na tej točki. Na kakšen način poteka odprema, katere podatke, informacije in dokumente ste predali in na kakšen način. Ali je dostava potekala nemoteno in je bilo blago dostavljeno v roku, kot se obljubili. Na določene stvari podjetje sicer ni vpliva, pa vendar je odgovornost podjetja, da poskrbi, da vsaj spremlja aktivnosti, ki se izvajajo, ko enkrat naročilo zapusti proizvodno skladišče. Kajti veliko podjetij ima zunanje partnerje za odpremo in dostavo, toda odgovornost pri končnem uporabniku nosi proizvajalec, ne glede na dejstvo, da ste izdelek prodali pri spletnem veletrgovcu. Saj sem vam je že zgodilo, da ste nekaj naročili preko spleta in se je izkazalo, da izdelek ni primeren ali, da se je med potjo naročilo poškodovalo. Zaradi tega ste morali opraviti ponovno naročilo, ali ste morda izdelek vrnili in potem čakali na novega, morda pa ste se ravno zaradi tega premislil in naročil izdelek konkurenčnega podjetja. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo, in najmanj kar želite je to, da se začne uporabniška izkušnja z negativno izkušnjo, čeprav morda nima vaše podjetje vpliva na to, pa mora prevzeti odgovornost, da spremlja te dejavnosti in reagira v primeru, da se ti dogodki stalno pojavljajo. Pa gre lahko za B2C segment ali za B2B, kjer je treba spremljati ali je blago bilo prepeljano v predvidenih parametrih (primer, ko nekateri sestavni deli ne smejo biti izpostavljeni vročini in višjim temperaturam).

Spremljanje uporabniške izkušnje.

Prepričan sem, da večino proizvodnih podjetij ne pozna vseh podrobnosti kako se njihov izdelek ali sestavnih del dejansko uporablja s strani končnega uporabnika. Čeprav se zdi, da kot proizvajalci takega produkta poznajo produkt do podrobnosti, to ni zagotovilo, da ga končni uporabnik uporablja na enak način. V nekaterih primerih je pa celo tako, da končni uporabnik pozna bolje izdelek ali sestavnih del kot pa sam proizvajalec kar je v digitalni dobi nedopustno in, če je vaš primer tak, je zadnji čas, da se začnete družiti s končnimi uporabniki izdelka. Kajti to so rokovanja in interakcije, ki vam bodo služile, da boste vedno korak pred konkurenco.

Enkrat, ko je sestavni del ali izdelek pri naročniku je vsekakor priporočljivo, da se nadaljuje zbiranje ključnih podatkov iz dostavljenih delov. Če tega ni mogoče urediti neposredno preko izdelka ali sestavnega dela, to je predvsem za segment B2B, je možno pridobiti podatke o vgradnji in parametrov s strani naročnika, v kolikor ima zagotovljen zajem proizvodnih podatkov. Po drugi strani pa podjetja, ki delujejo na B2C segmentu morajo začeti z vgradnjo dodatnih senzorjev za spremljanje izdelka pri končnemu uporabniku. Kajti na ta način lahko pridobijo podatke in informacije, kako se izdelek obnaša ob različnih položajih uporabe, kako se izdelek uporablja, kje ima pomanjkljivosti ali kje je morda predimenzioniran. Vsi ti podatki pa služijo oddelku za razvoj pri generiranju nove verzije izdelka, oddelku prodaje za poslovni razvoj in nove poslovne modele, oddelku kakovosti za določanje novih standardov in tako dalje. To so podatki, ki pomagajo digitalno transformacijo, saj je na ta način sklenjen celotni tok spremljanja uporabniške izkušnje od potencialne stranke pa do končnega uporabnika.

Napredna digitalna orodja in nove tehnologije.

Nekako menim, da je zgoraj opisani tok spremljanja uporabniške izkušnje od potencialne stranke pa do končnega produkta osnova za uspešno digitalno preobrazbo. Pogoj, da lahko preverimo ali nekaj deluje je, da spremljamo trenutno stanje ter ga primerjamo z novim nastalim stanjem. Za proizvodno podjetje je torej ključno, da si najprej zagotovi spremljanje vseh procesov tako poslovnih kot tudi proizvodnih v realnem času, kajti le tako imajo omogočen podrobni vpogled in beleženje trenutnega stanja. Če se sedaj proizvodno podjetje odloči za vpeljavo avtonomnih vozil ima sisteme in infrastrukturo pripravljeno za implementacijo tovrstnih vozil, po drugi strani pa ima že vzpostavljene metrike, preko katerih lahko ustrezno preveri novo nastalo stanje in ga primerja s stanjem pred implementacijo. Na ta način je lahko lažje dokazovati ali neko orodje in nova tehnologija deluje in ima podjetje dejansko neke koristi od te implementacije. Velikokrat sem opazil, da zaposlene v proizvodnem obratu ni prepričala tehnologija ali novo orodje, ker niso opazili izboljšav, vsaj niso bile vidne na metrikah, ki so jih imeli vzpostavljene. Če podjetje zbira proizvodne podatke enkrat tedensko ali ob koncu izmene težko ugotovi, da jim je dejansko vpeljava možnosti klica na daljavo izboljšala vzdrževalne čase za nekaj minut. Ker je oseba, zadolžena za to operacijo, v sistem ob koncu izmene še vedno vnesla enak čas, kot ga je pred uvedbo klica na daljavo. Lahko v proizvodno prinesete najnovejše tehnologije AR & VR za pomoč na daljavo pa to še vedno ni garancija, da boste dosegli boljše rezultate. Če pa imate že zagotovljeno spremljanje proizvodnih dejavnosti pa lahko preverite in pridobite analize ali je implementacija novega sistema, orodja ali tehnologije, dejansko kaj pripomogla k boljšemu rezultatu in kakšen vpliv ima na druge poslovne izkaze.

Poleg omenjenega pa določene tehnologije brez podatkov ne morejo obratovati. Kot primer si vzemimo umetno inteligenco AI, ki je brez podatkov enostavno ne deluje. Za optimalno rešitev na področju umetne inteligence potrebuje tovrstna rešitev na tisoče primerov, preko katerih se dejansko nauči opravljati neko aktivnost. Ali gre to za planiranje, kjer lahko s pomočjo umetne inteligence lahko simulirate situacije, ustvarite neko predikcijo in napovedujete izid planiranja proizvodnje v skladu s temi dejavniki. Ali gre morda za zaznavanje napak na izdelku preko strojnega vida, ali morda za avtonomna vozila vsi ti primeri potrebujejo ogromno število podatkov in parametrov, ki jih uporabljajo kot referenčne točke preko katerih podajo končni rezultat ali prikažejo najbolj optimalno pot.